Moja načela in pogledi, želje občanov, zagorska dejstva

1. Moja vizija: vlaganje v prihodnost se začne pri otrocih

• Otroci so prihodnost skupnosti, dostopno predšolsko varstvo pa je ena najpomembnejših odgovornosti občine.
• Občina bi prevzela plačilo osnovnega programa vrtca za upravičene otroke, starši pa bi plačevali samo prehrano in prostovoljne dodatne aktivnosti.
• Cilj: finančni položaj družine ne sme biti ovira za vključitev otroka v vrtec. To je dolgoročna razvojna odločitev občine, ne socialna pomoč.
• Kot svetnik tega ne bom mogel sprejeti sam. Lahko pa predlagam, zahtevam podatke in vztrajam, da se projekt resno pripravi. S pravo ekipo v občinskem svetu ga lahko uresničimo.

2. Kaj konkretno predlagam?

• Občina krije del ekonomske cene programa, ki ga danes plačujejo starši.
• Osnovni program je brezplačen za vse upravičene otroke, ne glede na dohodkovni razred, plačo ali premoženje družine.

3. Komu bo ugodnost namenjena?

• Otrokom v Vrtcu Zagorje ob Savi, ki imajo skupaj z vsaj enim staršem stalno prebivališče v občini in v Zagorju dejansko živijo.
• Upravičenost se preveri v uradnih evidencah (prijava prebivališča, vpis v vrtec). Starši ne prinašajo dodatnih dokazil, kopij položnic ne zahtevamo. Posebne primere obravnavamo posamično, pregledno in pravno dopustno.
• Ni odvisna od prihodkov, premoženja, zaposlitve staršev ali števila otrok. Upoštevam veljavni Zakon o vrtcih.

4. Kakovost vrtca ostaja nedotakljiva

• Ne zmanjšujemo števila zaposlenih, kakovosti prehrane, obsega storitev ali strokovnih standardov.
• Projekt pripravimo skupaj z vodstvom vrtca in zaposlenimi. Cilj je finančno dostopnejši vrtec ob ohranjenih in boljših standardih.

5. Občina kot partner pri iskanju zaposlitve

• Prostovoljna pomoč za starše iz občine, ki so več kot deset mesecev prijavljeni na Zavodu RS za zaposlovanje.
• Individualni pogovor, povezovanje z lokalnimi delodajalci, informacije o prostih delovnih mestih, pomoč pri življenjepisu in prijavah, usposabljanje in prekvalifikacije, spremljanje napredka.
• Ni pogoj za brezplačni vrtec. Je ponudba pomoči, ne kazen.

6. Kako zagotoviti finančno vzdržnost projekta?

• Najprej celovita analiza stroškov in obstoječega financiranja. Občina že danes plača velik del cene, gre za preostali del.
• Možnosti prihrankov: nabava, energetska učinkovitost, pogodbe, organizacija poslovanja, dolgoročne investicije. Brez vpliva na kakovost. Prihrankov, ki jih še nismo dokazali, ne obljubljam.

7. Preglednost in javna odgovornost

• Vsako leto javno poročilo: sredstva občine, prihranki, stroški poslovanja, ohranjanje kakovosti ter število staršev in uspešnih zaposlitev v programu pomoči.

8. Kako bi projekt uvedli?

• Postopno: finančna analiza, pravna priprava, sodelovanje z vrtcem, zagotovitev sredstev, uvedba in spremljanje.

9. Kako bi projekt predstavili občanom?

• Srečanja s starši, zaposlenimi, vodstvom vrtca in delodajalci pred uvedbo. Projekt mora nastati skupaj z lokalno skupnostjo, ne kot politična obljuba.

10. Moja zaveza

• Ne obljubljam brezplačnega vrtca na račun prehrane, kadra ali storitev. Obljubljam odgovorno ravnanje z javnim denarjem, preglednost in dolgoročno vlaganje v najmlajše.
• Brezplačen osnovni program vrtca ni strošek, temveč naložba v otroke, družine in prihodnost Zagorja ob Savi.

NAŠI OTROCI. NAŠA PRIHODNOST. NAŠA ODGOVORNOST.

Dejstvo

Mladi danes v Zagorju težko pridejo do lastne nepremičnine, najemnine pa postajajo nevzdržne glede na lokalne plače. K temu se pridružijo še stroški vzdrževanja otrok in družine, izobraževanje mladine in na koncu najbolj osnovno: poln hladilnik in plačane položnice sta že zajeten zalogaj.

Problem

Brez urejene stanovanjske politike mladi ne morejo načrtovati prihodnosti, ustvariti družine in postati aktivni člani lokalne skupnosti. Stanovanjska stiska je eden glavnih razlogov za izseljevanje.

Moja vizija in rešitve

• Program »Prvo stanovanje«. Občina mora aktivno sodelovati pri zagotavljanju cenovno dostopnih neprofitnih stanovanj, namenjenih mladim družinam in posameznikom na začetku karierne poti.
• Strateška zemljiška politika. Identifikacija občinskih zemljišč, primernih za stanovanjsko gradnjo, in hitrejša priprava prostorskih aktov za investitorje, ki se zavežejo k izgradnji dostopnih stanovanj.
• Javno-zasebna partnerstva. Spodbujanje projektov, kjer občina s komunalnim opremljanjem zemljišč zniža ceno končne nepremičnine za kupca. Veliko zemljišč je podedovanih medgeneracijsko, a jih v velikem številu, tudi če so primerna za gradnjo, ni mogoče spremeniti v zazidljiva, ker za to enostavno ni fokusa in interesa. Gre za zasebne hiše, večstanovanjske hiše, celo manjše nižje bloke, če je investicija izvedljiva s strani lastnika. Možna je dvostranska korist: nove nepremičnine po sprejemljivih cenah.

Dejstvo

Indeks staranja v Zagorju (166,8) je bistveno višji od državnega povprečja (150,0). Naše mesto se stara hitreje od večine Slovenije.

Problem

Mladi ne odhajajo, ker bi si želeli zapustiti domače kraje, temveč zato, ker tukaj ne vidijo perspektive. Odliv mladih ustvarja začaran krog: manj mladih pomeni manj vitalnosti, manj inovacij in večjo obremenitev za tiste, ki ostanejo.

Moja vizija in rešitve

• Res učinkovit »Inkubator za mlade talente«. Prostor za podporo mladim podjetnikom in kreativcem, ki jim bo občina dejansko pomagala pri prvih korakih na trgu, ustvarila most z že obstoječimi uspešnimi podjetji v lokalnem okolju, pomagala pri učinkovitem črpanju sredstev iz državnih in evropskih razpisov ter vsaj v začetni fazi delovanja tudi pri promociji.
• Kakovostne prostočasne vsebine. Investicija v infrastrukturo, ki ni namenjena le rekreaciji (na tem področju je bilo v preteklosti že kar nekaj narejenega), temveč tudi druženju, kulturi in tehnološkemu povezovanju.
• Medgeneracijsko sodelovanje. Programi, kjer starejši s svojim znanjem mentorirajo mlade, hkrati pa zagotovimo vrhunsko dolgotrajno oskrbo, da bo Zagorje varno in prijetno mesto za vse generacije.

Dejstvo

Povprečna neto plača v Zagorju zaostaja za slovenskim povprečjem za okoli 8 do 9 %. Vsi vemo, da je v resnici stanje še nekoliko drugačno, saj povprečje močno spreminjajo plače posameznikov, ki izstopajo, v uspešnih podjetjih in v javnem sektorju. To ne pomeni, da so njihovi dohodki neupravičeni, le spremenijo povprečje za preostalo večino občanov. Prebivalci s težavo dohajajo naraščajoče življenjske stroške in standarde.

Problem

Dolgoletno zanašanje na tradicionalne industrije ni dovolj, ker jih praktično skoraj ni več. Potrebujemo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, ki omogočajo plače, s katerimi se da dostojno živeti.

Moja vizija in rešitve

• Aktivno privabljanje pravih investitorjev. Občina mora postati servis podjetjem, ki prinašajo tehnologijo in znanje, ne le tistim, ki iščejo poceni delovno silo, ali obstoječim, ki so sodelovanje morda izkoristila do maksimuma, v lokalno okolje pa vračala zelo malo.
• »Tehnološki park Zagorje«. Območje za podjetja iz panog prihodnosti (digitalizacija, zelena energija, trajnostni razvoj in podobno), ki bo ustvarilo prostor za visoko izobražene kadre in prav tako za kadre, ki so v koraku s časom ne glede na izobrazbo. Samo trgovina na trgovini (seveda tuji) in gostinske storitve niso dovolj, ker krog pretakanja denarja enostavno ne more biti sklenjen.
• Podpora lokalnim obrtnikom. Poenostavitev postopkov za zagon malih podjetij in podpora zanje, saj so hrbtenica vsake lokalne skupnosti.

Tukaj vam predstavim svoje ideje, kaj lahko naredimo s sprejemljivimi stroški in zelo hitro tudi zaženemo. Morda jih bo kdo zgolj prevzel, morda se bodo pod njih v prihodnje podpisali drugi, a na koncu je bistvo, da bi bil vsaj del njih v bližnji prihodnosti uresničen. Če dobim priložnost, se bom za uresničitev maksimalno potrudil tudi sam.

Zagorje ob Savi ima specifičen »industrijski« značaj, ki ga je v sodobnem turizmu mogoče izjemno dobro tržiti kot avtentično doživetje, vsaj na državni ravni. Namesto masovnega turizma se osredotočimo na »nišni turizem« (slow tourism, doživljajski turizem). Z majhnimi vložki lahko naredimo velike spremembe, če se osredotočimo na povezovanje obstoječega, digitalno promocijo ter promocijo prek velikih akterjev v lokalnem okolju (velika in uspešna lokalna podjetja ter lokalni vplivneži).

1. Industrijska dediščina kot privlačen dejavnik

Zasavje in Zagorje ob Savi sta znana po rudarstvu. To ni naša hiba, temveč naša največja prednost.

Rudarska tematska pot (nadgradnja). Namesto klasičnega muzeja povežemo obstoječe točke (vse, kar se navezuje na rudarstvo) v interaktivno »pot preživetja« za obiskovalce. Skozi »Rudarsko aplikacijo« spoznavajo življenje rudarjev, aplikacija pa jih vodi skozi celotno občino od točke do točke.

2. »Retro« izkušnja za lokalce, Slovence in tujce

Organizirajmo dogodke, ki slavijo industrijsko dediščino, na primer »Rudarski piknik«, kjer se organizatorji in ponudniki oblečejo v rudarska delovna oblačila, ponuja pa se tradicionalna rudarska malica in hrana rudarskih družin. Vložek je minimalen (organizacija), dohodek pa pride prek vstopnic za prireditveni prostor, prodaje hrane, pijače in spominkov.

3. »Outdoor« v osrčju Slovenije

Zagorje ima odlične hribe (Čemšeniška planina, Zasavska Sveta gora, seveda tudi povezovanje s sosednjimi občinami), ki so prava vikend poslastica za amaterske, družinske in srednje aktivne pohodnike.

Kolesarski »hub«. Zagorje lahko postane odlična izhodiščna točka za gorsko in cestno kolesarjenje: organizirano, redno, turistično, ne samo za občinski praznik. Z minimalnim vložkom v označitev poti in organizacijo tur privabimo kolesarje, ki iščejo nekaj novega zunaj prenatrpanih turističnih krajev. Vzpodbuda jim bo kolesariti po domačih krajih našega svetovno znanega kolesarskega asa.

Digitalna promocija poti. Preprosta spletna stran ali aplikacija z digitalnimi zemljevidi pohodniških in kolesarskih poti, na kateri se vse povezuje z lokalnimi ponudniki. Prek digitalnega kanala kolesar ali pohodnik rezervira nočitve, pridobi ponudbo lokalne hrane in drugih zanimivosti.

4. Povezovanje lokalnih ponudnikov (domače in lokalno)

»Zagorska košarica«. Ustvarimo certifikat oziroma znamko za lokalne pridelovalce. Povežimo jih v skupno ponudbo za obiskovalce, na primer v paket, ki vključuje obisk znamenitosti, kolesarsko izposojo, lokalne vodnike za pohodništvo in kolesarstvo, košarico lokalnih (morda tudi rudarskih) dobrot, gostinsko ponudbo in na koncu ponudnike nočitev. Občina tu nastopi le kot »moderator« (organizator), vložek je zopet minimalen.

5. »Zagorski Airbnb« za izkušnjo našega okolja

Spodbudimo domačine, ki imajo možnosti, pa jih morda ne vidijo, da ponudijo specifične izkušnje: vodenje po pozabljenih lokalnih poteh, tradicije, delavnice, prikaz lokalnih obrti. Občina jim pomaga zgolj pri promociji, a še pred tem poda ideje, kjer vidi dober potencial.

Zakaj in kako to prinaša denar?

• Večja poraba. Obiskovalec, ki pride na doživetje, ne pride le na sprehod ali samostojno turo s kolesom, ampak plača za celoto: vodenje, vstopnino, kosilo, lokalni spominek in predvsem izkušnjo, doživetje.
• Podaljšanje bivanja. Če ustvarimo pakete (na primer »Vikend v Zagorju« z dogodki, kot je Rudarski piknik), obiskovalec ostane dlje. Vpliv turizma se začne kazati v lokalnih trgovinah, gostinskih obratih, javnih točkah, turističnih destinacijah v okoliških hribih, domači ponudbi okoliških kmetij in še marsikje.

Kako začeti z »nekaj malega vložka«?

1. Analiza. Popis vseh društev in lokalnih ponudnikov, ki bi jih to zanimalo.
2. Pilotni projekt. Izberimo eno izmed naštetih idej in en dogodek z lokalnim pridihom enkrat na leto (na primer kolesarsko pot in Rudarski piknik), ju dodelajmo do popolnosti, digitalizirajmo in ponudimo slovenskemu trgu.
3. Sodelovanje podjetij. Da vse pospešimo, vključimo uspešna podjetja v občini, ki imajo tudi sama korist od dobrega sodelovanja z občino. Namesto nesmiselnih poslovnih daril ob koncu leta za poslovne partnerje in morda tudi lastne zaposlene lahko z zakupom paketov usmerijo denar v zagorski turizem. Dolgoročno to prinaša tudi kakšen »team building« zasavskih in tujih podjetij ter širjenje dobrega glasu, to je pravo promocijo.
4. Ambasadorstvo. Poiščimo lokalne »vplivneže« ali ljubitelje kraja, ki bodo vsebine testirali in delili v digitalnem svetu, saj so tam naši potencialni turisti.

Živali so del naših družin in lokalne skupnosti. Občina, prijazna živalim, je zato več kot občina, ki živali zgolj dopušča. Je občina, ki spodbuja odgovorno skrbništvo, v tej smeri izobražuje in ustvarja urejene prostore za sobivanje, povezuje občane kot lastnike ljubljenčkov z ponudniki izdelkov in storitev zanje ter se zavzema za dobrobit živali.

Moj cilj je razvijati Zagorje ob Savi kot občino, prijazno živalim, hkrati pa povezati občine v regiji pri vzpostavitvi regionalnega sistema oskrbe živali, ki ga trenutno ni in deluje samo pogodbeno oziroma koncesijsko. Program združuje urejene javne prostore, sodelovanje z lokalnimi ponudniki, informiranje, izobraževanje, socialno pomoč in v bližnji prihodnosti tudi novo regionalno zavetišče, ki bi postalo osrednja točka za vse to.

Transparentnost. Sem podjetnik z izkušnjami na področju ljubljenčkov, zato to izrecno povem: pri vseh odločitvah, ki bi se tičale mojih podjetij ali projektov, se bom iz odločanja v celoti izločil. Program zato ni namenjen izbranim ponudnikom, temveč vsem, ki izpolnjujejo enaka, javno znana merila.

1. Pet-friendly Zagorje: oznaka »Ljubljenčki WELCOME«

Vzpostavil bi občinsko oznako »Ljubljenčki WELCOME« za domače gostinske lokale, trgovine, javne površine, turistične točke in druge ponudnike, ki živali sprejemajo, so do njih ustrezno prijazni in tudi njim jasno izkažejo dobrodošlico ob obisku.

Vključeni ponudniki bi lahko prejeli uradno občinsko oznako na sami lokaciji, promocijo na občinskih digitalnih kanalih in uvrstitev v skupni katalog. S podporo sponzorjev oziroma podjetij z željo po promociji bi bile obiskovalcem za njihove ljubljenčke ves čas na voljo tudi posode za vodo, vzorčni paketi hrane in priboljškov, boni ali druge ugodnosti.

V program se lahko vključijo vsi ponudniki, ki izpolnjujejo merila, vključno z lokalnimi ponudniki hrane in storitev za živali. Ponudniki pridobijo priložnost za promocijo in neposreden stik z lokalno skupnostjo, občani pa lokacije, kjer so njihovi ljubljenčki resnično dobrodošli.

Načelo programa je preprosto: žival ni zgolj dovoljena na lokaciji, ampak je sprejeta kot del družine in obiskovalka lokala, trgovine ali objekta.

2. Dva sodobna pasja parka

Predvidena je ureditev najmanj dveh pasjih parkov na različnih lokacijah v občini. Parka bi omogočala varno druženje in socializacijo psov, rekreacijo ter srečevanje lastnikov. V njih bi lahko potekali tudi pasji dogodki, pozneje pa programi lokalnih pasjih šol.

Pri načrtovanju bi upoštevali različne potrebe psov in njihovih skrbnikov. Parka bi bila opremljena z varnostno ograjo in dvojnim vhodom, s prilagodljivimi oziroma ločenimi prostori za pse, ki potrebujejo nekoliko več lastnega prostora in časa za boljšo komunikacijo, z agility elementi (tuneli, ovire, klančine, ravnotežni elementi), pitniki, koši in postajami za vrečke. Predvideni so tudi klopi, senca, osvetlitev ter osnovna informativna in varnostna signalizacija.

Osnovni dostop bi bil lahko brezplačen za vse. Kot dodatna možnost se lahko prouči simbolična članarina v višini 1 € mesečno, ki ne bi omejevala uporabe osnovne infrastrukture, temveč bi uporabnikom omogočala dodatne ugodnosti: popuste pri lokalnih ponudnikih, bone za veterinarske storitve, popuste za hrano, ugodnosti pri pasjih šolah ter povabila na dogodke in izobraževanja. Pred uvedbo bi bilo treba jasno določiti, kdo članarino pobira in kam se sredstva stekajo, da je ureditev pregledna in enaka za vse ponudnike.

Parka bi tako postala tudi prostor za promocijo lokalnega gospodarstva in sodelovanje ponudnikov. Nista strošek, temveč korist za občino, ali pa se vsaj sama vzdržujeta.

3. Enotna info točka

Enotna info točka bi bila prepoznavno kontaktno mesto za vsa vprašanja, povezana z živalmi v regiji. Delovala bi v okviru novega regionalnega zavetišča, do takrat pa bi jo bilo mogoče začeti že prej kot spletno stran in telefonsko številko na občini.

Občanom bi zagotavljala informacije o odgovornem lastništvu, prijavi izgubljenih in najdenih živali ter pomoč pri iskanju lastnikov. Nudila bi tudi informacije o posvojitvah in splošne nasvete.

Povezovala bi občine, veterinarje, društva, zavetišče in druge organizacije ter usklajevala regionalne aktivnosti. Delovala bi kot pomembna vez med prebivalci in službami, ki skrbijo za živali.

4. Socialna pomoč lastnikom živali v trenutni stiski

Socialno pomoč lastnikom živali bi uvajali v poznejši fazi, ko bi bila vzpostavljena osnovna infrastruktura in organiziran sistem delovanja. Izvajala bi se prek zavetišča oziroma njegove info točke.

Možne oblike pomoči so občasna zagotovitev hrane za živali, sponzorski paketi, ugodnejša veterinarska oskrba, pomoč pri nujnih veterinarskih posegih ter navezovanje stika z lokalnimi veterinarskimi ambulantami.

Pomoč bi temeljila na jasno določenih in preverljivih socialnih merilih. Vnaprej bi bilo treba opredeliti tudi njene omejitve in način nadzora nad dodeljevanjem, da bi bila podpora pravična in pregledna.

5. Živali in ljudje: socialni, zdravstveni in izobraževalni programi

Živali lahko prispevajo h kakovosti življenja ljudi v lokalnem okolju, vendar je treba take programe načrtovati odgovorno in v sodelovanju z usposobljenimi izvajalci.

V sodelovanju s strokovnjaki, socialnimi in zdravstvenimi ustanovami ter lokalnimi društvi bi razvijali primerne aktivnosti za:

• varstveno-delovne centre: aktivnosti s terapevtskimi in ustrezno usposobljenimi psi;
• domove starejših: obiski živali, druženje ter spodbujanje aktivnosti in zmanjševanje osamljenosti;
• osamljene in ovdovele starejše: organizirana srečanja in vključevanje v skupne aktivnosti;
• bolne otroke: v sodelovanju z zdravstvenimi ustanovami in ob upoštevanju strokovnih in zdravstvenih pogojev;
• vrtce: spoznavanje živali, njihovih potreb in varnega ravnanja;
• osnovne šole: vsebine o odgovornem skrbništvu, zaščiti živali in preprečevanju ugrizov.

Pomembno je jasno razlikovati med strokovno vodenimi terapevtskimi programi, za katere so potrebni ustrezno usposobljeni kadri, ter splošnimi izobraževalnimi ali družabnimi obiski živali.

6. Novo regionalno zavetišče za živali

Osrednji infrastrukturni cilj programa je ustanovitev novega zavetišča s sedežem v Zagorju ob Savi, namenjenega regionalnemu delovanju. V regionalnem modelu bi druge občine lahko sodelovale na podlagi medsebojnih dogovorov, pogodbenega sodelovanja ali finančnega prispevka k obratovanju.

Začetna zasnova predvideva kapaciteto do 80 živali, ki jo je treba potrditi z analizo potreb:

Namembnost dodatnih desetih mest bi se določila v nadaljnji projektni pripravi.

Zavetišče bi moralo vključevati sprejemno območje za najdene živali, urejene prostore za pse in mačke, izolacijske prostore za bolne živali, veterinarski pregledni prostor ter prostor za nego in osnovno oskrbo. Potrebni so tudi skladišče hrane in opreme, prostori za zaposlene, administracija in info točka, zunanje površine za gibanje in socializacijo psov ter prostor za obiskovalce in potencialne posvojitelje.

Pri pripravi projekta bi bilo treba določiti podrobno programsko zasnovo, preveriti potrebe sodelujočih občin, urediti način regionalnega sodelovanja ter zagotoviti vse zakonske pogoje za delovanje zavetišča. Cilj je kakovostna infrastruktura, ki ustreza potrebam živali in občanom omogoča pregledno delovanje.

7. Regionalno sodelovanje in postopen razvoj

Zavetišče v Zagorju ob Savi bi lahko postalo skupna rešitev za Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in sosednje občine, na primer Litijo. To je predlog za pogovor, ne dogovor: odločitev je v rokah vsake občine posebej. Pred dokončnimi odločitvami je treba pridobiti primerljive podatke občin o sedanjem izvajanju storitev, številu intervencij in veljavnih pogodbah ter na tej podlagi opredeliti način prehoda na skupni sistem.

Program je zasnovan postopno. Najprej razvijamo sodelovanje, javno infrastrukturo in informiranje, nato vzpostavimo regionalno zavetišče in info točko, po vzpostavitvi sistema pa razvijamo tudi socialno pomoč lastnikom živali in programe za ljudi.

Moje sporočilo

Zagorje ob Savi, občina prijazna živalim, pomeni urejene pasje parke, prijaznejše javne prostore, odgovorno skrbništvo, boljše informiranje in sodelovanje z lokalnimi ponudniki. Pomeni pa tudi ambiciozen regionalni cilj: novo zavetišče v Zagorju, ki bi lahko služilo širši regiji.

To je razvojna usmeritev za skupnost, v kateri se skrb za živali povezuje z odgovornostjo, sodelovanjem in kakovostjo življenja ljudi. Želim si Zagorje, v katerem so živali dobrodošle, njihovi skrbniki podprti, pomoč živalim pa organizirana in dostopna celotni regiji.